JAZZVA

Vokalna skupina Jazzva – torek, 18. oktober 2016

65 LET PESMI SLOVENSKEGA OKTETA

Slovenski oktet – torek, 29. november 2016

BAKALINA V ŠPANABIJ

Renata Lapanja, Jani Kutin in mnogi glasbeni gostje – torek, 10. januar 2017

UGLASBENA SLOVENSKA POEZIJA V JAZZU

Mia Žnidarič trio – torek, 7. februar 2017

GLASBA SKOZI STOLETJA NA DA VINCIJEVI HARMONIKI

Aleksander Ipavec, Leonardova harmonika, in Paola Chiabudini, čembalo – torek, 20. december 2016

 


 

JAZZVA

jazzva-okVokalna skupina Jazzva, ki deluje od leta 2005, je drugo ime za igro z glasovnimi barvami in učinki ter za edinstven odnos do vsake posamezne skladbe. Na evropskih tekmovanjih in festivalih so njeni člani nabrali izkušanje, da vseskozi pospešeno oblikujejo in raziskujejo svoj glasbeni slog, specifičen zvok in značilen nastop.

Člani Jazzve ljubijo izzive, ki jih uresničujejo s koncertiranjem, organiziranjem koncertov, snemanjem ter udeležbo na festivalih. Poleg nastopanja vsako jesen v Ljubljani organizirajo tudi Popjazziado, tradicionalen a cappella festival vokalnih skupin. Jazzvin repertoar sestavljajo pesmi iz najrazličnejših žanrov; od popa, rocka in jazza do aranžmajev ljudskih pesmi in več. Sodelujejo z odličnimi aranžerji, ki poskrbijo, da njihove ideje pridejo med notno črtovje. Od leta 2009 Jazzvo razvija Jasna Žitnik.

So trikratni prvaki državnega pop-jazz a cappella tekmovanju Sredi zvezd v Žalcu, z nagrado za najboljši vokalni aranžma tekmovanja. Sodelovali so na tekmovanjih in festivalih Internationaler A CAPPELLA Wettbewerb v Leipzigu (Nemčija), Vokal.Total v Gradcu (Avstrija), Seghizzi v Gorici (Italija), Concordia Vocis (Sardinija), Europa Cantat (Madžarska, Pecs). Posebno publiciteto jim je prineslo sodelovanje v oddaji Slovenija ima talent.

Zasedba: Maša Simčič, sopran; Jasna Žitnik, mezzosopran; Anja Hrastovšek, alt; Jon Leskovec, tenor; Klemen Dovjak, bariton; Andrej Perdih, bas; Tadej Pasar, beatboxer in Jure Matoz, tonski mojster


slovenski-oktet_2016_foto_janez-kotar-malaSLOVENSKI OKTET 65 LET PESMI

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je že 65 let ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe.

Repertoar okteta oblikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov, mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Posebno skrb namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. V petinšestdesetih letih delovanja se je oktet predstavil na domala vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih.

Skozi čas se je v zasedbi zamenjalo preko 40 pevcev. Nekateri od njih so bili vodilni slovenski solisti svoje generacije in so nastopali v največjih koncertnih in opernih hišah doma in po Evropi, drugi so bogatili zven okteta s svojo ljudskostjo, neposrednostjo in toplino. Sredi avgusta 2016 je oktet nepričakovano za vedno zapustil dolgoletni član Marjan Trček. Od leta 2008 je umetniški vodja okteta Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.

Oktet je izdal šestdeset plošč, kaset in zgoščenk ter kot poklon generacijam Slovenskega okteta tudi knjigo Borisa Pangerca z naslovom ‘Slovenski oktet’.

Zasedba: Vladimir Čadež, Tim Ribič, Rajko Meserko, Janez Triler, Jože Vidic, Darko Vidic, Janko Volčanšek, Matej Voje

BAKALINA V ŠPANABIJ

Jani Kutin in Renata Lapanja konec leta 2016 predstavljata četrti avtorski izdelek, v katerem ostajata zvesta prepoznavnemu ljudskemu slogu, zavitem v žmohtno samosvojo jezikavost in izvirnost. Sloveniji novega glasbenega otroka na sv. Miklavža podarjata v prestolnici v osrednjem narodnem hramu kulture, nato pa se enako ekskluzivno vračata v domače kraje.

Posebnost novega albuma izdaja narečni naslov, saj sta pesmi posnela s številnimi gosti, ki bodo tudi gostje abonmajskega koncerta. »Nekoč so bila sodelovanja nujna za preživetje, zato so se ljudje kljub njenim slabostim odločali za španovijo. Danes se zdi, da je vsak samozadosten in da španovija ni več potrebna, s tem pa izginjata modrost in radost druženja. Duo Bakalina je sledil spontani želji po skupnem glasbenem ustvarjanju in s pisano druščino glasbenikov ustvaril edinstveno glasbo, ki nam daje vedeti, kako močna in lepa je lahko španovija,« album tolmačita Jani in Renata.

Jani Kutin, glas; Renata Lapanja, harmonika

Sodelujejo: Dejan Lapanja, kitara; Janez Škof, glas, harmonika; Marjan Stanič, tolkala; Mitja Roner, Mateja Gorjup, glas; Zvezdana Novakovič, harfa, glas; Brencl banda; Salamandra Salamandra; Oktet Simona Gregorčiča; Andrea Pandolfo; Accordion Group 4-8-8-16


UGLASBENA SLOVENSKA POEZIJA V JAZZU

Mia ZnidaricMia Žnidarič je ena redkih domačih jazzovskih pevk, katere opus vključuje pesmi v slovenskem jeziku. Številni slovenski pesniki in pesnice so napisali dela, ki jih je večinoma uglasbil njen mož – priznani ameriški jazzovski pianist in skladatelj Steve Klink. V več kot 20 letih je nastalo malo morje uglasbenih slovenskih pesmi, ki se gibljejo večinoma v jazzovskih vodah in med katerimi je kar nekaj največjih uspešnic Mie Žnidarič. Med domačimi pesniki in tekstopisci, s katerimi je največ sodelovala, omenimo Ferija Lainščka, Milana Deklevo, Svetlano Makarovič in Dušana Velkaverha.

Mia Žnidarič je nase prvič opozorila s priredbo skladbe Nata Kinga Colea “Is You Is or Is You Ain’t My Baby”, ki je zasedla vrh glasbenih lestvic bivše Jugoslavije in prvič širšemu krogu poslušalcev predstavila swing jazz. Z lahkoto se giblje med različnimi glasbenimi slogi, igraje se premika med interpretacijo jazzovskih standardov, čutenjem uglasbene slovenske poezije ali pa obujanjem ljudskih pesmi. Nevsiljivo draži, zapeljuje, namiguje, se igra, swinga, lebdi nad spremljevalno skupino instrumentalistov in poslušalcu pričara pokrajino najrazličnejših občutij, od lahkotnih in elegantnih vtisov, temačnosti in melanholije do veselja nad življenjem.

Uglasbeno slovensko poezijo v jazzu bo Mia Žnidarič v mesecu kulture izvedla ob spremljavi pianista Steva Klinka in basista Roberta Jukiča.


GLASBA SKOZI STOLETJA NA DA VINCIJEVI HARMONIKI

aleksander-ipavecItalijanski mojster Mario Buonoconto je pred leti dobil sliko – načrt – Leonarda Da Vincija, ki uprizarja portativ in v letu 2013 naredil posebno kopijo tega glasbila za glasbenika Aleksandra Ipavca. Rodil se je glasbeni projekt Na poti z Leonardom da Vincijem, ki obsega skladbe od renesanse do sodobnih skladateljev. Odmeven prvi koncert je bil izveden v notranjosti Landerske jame.

Aleksander Ipavec je pričel študij harmonike na glasbenih šolah v zamejstvu in ga zaključil na konzervatorju A. Stefani Castelfranco Veneto. Študiral je tudi kontrabas na tržaškem konservatoriju G. Tartini. Kot harmonikar se je izpopolnjeval ob znanih profesorjih (Zubitski, Lips, Beltrami, Marcosignori idr.) Uvrščal se je na najpomembnejša državna in mednarodna tekmovanja, vseskozi pa nadaljuje aktivno koncertno dejavnost s skupinami in orkestri Evasion, The original Klezmer ensemble, Mitteleuropa salon orchestra, Sinfonični orkester gledališča Verdi, Alfredo Lacosegliaz itd. Posnel je preko 20 zgoščenk, piše glasbene filmske kulise in sodeluje z glasbeniki, kot so Vlado Kreslin, Gino D’Eliso, Tosca, Vladko Stefanovski idr. Poučeval je na Centru za glasbeno vzgojo E. Komel, na Glasbeni matici v Špetru, od leta 2009 je redno zaposlen kot prof. harmonike na Glasbeni šoli Tolmin.

Paola Chiabudini se je po diplomi iz klavirja na državnem konservatoriju v Vidmu izpopolnjevala na podiplomskih programih ob priznanih učiteljih (Zecchi Yorg Demus, Horzowsky, Bogino, Meyr, Fadini in Gulda). Kot klavirska pedagoginja na Glasbeni šoli Špeter je avtorica svetovno znane klavirske metodologije za otroke, ki temelji na poučevanju ljudskih pesmi iz Nadiških dolin. Nastopa je v Italiji in v tujini, kot solistka in v številnih komornih zasedbah, z različnimi pevci in orkestri, od leta 2001 tudi z Aleksandrom Ipavcem. Druži ju posebna strast do argentinskega tanga.