
MARIO IN ČARODEJ (Slovensko stalno gledališče Trst)
Thomas Mann
MARIO IN ČARODEJ
Avtorica dramatizacije
Tatjana Doma
Režiserka: Ivana Djilas
Dramaturginja: Tatjana Doma
Kostumografinja: Jelena Proković
Scenografinja: Sara Slivnik
Skladatelj: Boštjan Gombač
Koreografinja: Maša Kagao Knez
Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž
Lektorica: Barbara Rogelj
Asistentka kostumografinje: Saša Dragaš
Maska: Iryna Neveza, Tina Lovrič
IGRAJO
Nikla Petruška Panizon - Čarodej, Cavaliere Cipolla
Primož Ekart - Thomas Mann
Primož Vrhovec - Inšpektor
Franko Korošec - Direktor hotela
Primož Forte - Mario, natakar
Lučka Počkaj - Gospa Angiolieri
Tina Gunzek - Silvestra
Francesco Borchi - Guiscardo
Ivana Kresevič / Emil Canciani (Harmonika)
Mario und der Zauberer. Ein tragisches Reiseerlebinis (Mario in čarodej. Tragično potovalno doživetje) je prvo delo, ki ga je Mann objavil po prejemu Nobelove nagrade leta 1929. Novelo je napisal na družinskih počitnicah na Baltski obali, avtobiografska pripoved pa je opisala letoviščarje na italijanski obali, točneje vzdušje ob naraščajočem nacionalizmu in ksenofobiji v času vzpona fašizma. Kot večina zgodb, ki jih je Mann napisal pred letom 1930, je tudi Mario in čarodej navdahnjen z osebnimi izkušnjami Thomasa Manna. Poletje 1926 je z družino preživel v italijanskem letoviškem mestecu Forte dei Marmi, kjer je tudi njegova družina doživela več neprijetnih dogodkov. Novela je napisana v prvi osebi, zato Thomas Mann s svojo družino postane eden od likov zgodbe, ki se v dogaja v izmišljenem italijanskem obmorskem mestecu, kjer nemška družina nemočno opazuje, kako se njihove počitnice obračajo v nepravo smer.
Velika zgodovina se sicer zrcali v malih, navidezno nepomembnih in vsakdanjih detajlih. Sredi splošnega, neotipljivega nelagodja, se zgodi umor Čarodeja, ki je s hipnozo manipuliral ljudi in iz njih potegnil njihove najbolj umazane skrivnosti.
Mann je opisal skrite in skoraj neopazne poti, skozi katere se določene ideologije in strahovi širijo med ljudi, njegovo razmišljanje pa govori tudi sodobnemu človeku, saj je metafora o grožnjah vseh diktatur ter o nevarnostih politične retorike.
Velika zgodovina se sicer zrcali v malih, navidezno nepomembnih in vsakdanjih detajlih. Sredi splošnega, neotipljivega nelagodja, se zgodi umor Čarodeja, ki je s hipnozo manipuliral ljudi in iz njih potegnil njihove najbolj umazane skrivnosti.
Mann je opisal skrite in skoraj neopazne poti, skozi katere se določene ideologije in strahovi širijo med ljudi, njegovo razmišljanje pa govori tudi sodobnemu človeku, saj je metafora o grožnjah vseh diktatur ter o nevarnostih politične retorike.
Premiera: 21. april 2023
Foto: Luca Quaia