PALOMA (gledališki abonma in izven)

PALOMA (gledališki abonma in izven)

Brina Klampfer, Kaja Blazinšek

Paloma

 

Režija: Brina Klampfer
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik
Produkcija magistrskega programa Gledališka režija
Premiera: 21. 6. 2020

 

ZASEDBA

Dario Varga
    Direktor, Poročeni delavec
Romana Šalehar
    Tajnica, Delavka
Iztok Drabik Jug
    Tovariš, Delavec
Tamara Avguštin
    Potnica, Delavka
Stane Tomazin
    Umetnik, Delavec
Draga Potočnjak
    Čistilka, Poročena delavka
Tadej Čaušević
    bobni
Liam Hlede
    kitara
Marijan Sajovic
    bas kitara

USTVARJALCI

Ideja in koncept: Brina Klampfer
Dramaturgija: Kaja Blazinšek
Lektorica: Metka Damjan
Koreografija: Sebastjan Starič
Scenografija: Zala Privšek, Aleksander Vujović
Kostumografija: Sara Smrajc Žnidarčič
Oblikovanje svetlobe: Liam Hlede
Izbor glasbe: Brina Klampfer
Svetovalka za dramsko pisanje: Simona Semenič
Pomoč pri zasnovi dramskega besedila: Aleksander Vujović
Vodja predstave: Liam Hlede

Uprizoritvena različica besedila je nastala v sodelovanju z igralci in lektorico. V prestavi smo uporabili pesem Srečka Serčiča Hrepenenje ob reki, skladbo Mirana Perka (skupina Delaware) Plava država (priredba skladbe: Iztok Drabik Jug) in znak Palome iz leta 1983, katerega avtor je Jani Bavčer (Studio Marketing Delo), njegov original pa hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana.

Mentorji: red. prof. mag. Tomislav Janežič, doc. Janez Janša (gledališka režija); doc. dr. Blaž Lukan (dramaturgija); izr. prof. mag. Jasna Vastl (scenografija)

 

OPIS

Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes?