Loški oder: Antigona v New Yorku, gledališka predstava (za abonma in izven)

Loški oder: Antigona v New Yorku, gledališka predstava (za abonma in izven)

Janusz Glowacki: ANTIGONA V NEW YORKU

(komična drama)

režija: Matjaž Šmalc  

prevod: Alja Predan

govor: Ludvik Kaluža

scenografija: Ana Rahela Klopčič

kostumografija: Katarina Zalar

gib: Klemen Janežič  

Igrajo: Jan Bertoncelj (Policist), Bojan Trampuš (Saša), Petra Krančan (Anita), Matej Čujovič (Bouhca), Gašper Murn (Truplo, policist) in Irena Kožuh (policistka).    

O PREDSTAVI: Antigona v New Yorku Janusza Glowackega je zgodba o človeškem dostojanstvu. Zgodba o pravici do svobode, pravici do bivanja, pravici do življenja in tudi pravici do dostojne smrti – in pogreba, kot zadnje postaje v življenju slehernika.   A če je Sofokles svojo Antigono  postavil na tebanski dvor, Glowacki izhaja iz diametralno nasprotne pozicije. Namesto v kraljevo palačo je dogajanje postavil v newyorški Thompkins Square Park, kralja in princese je zamenjal z brezdomci; zgodbo nam namesto najvišjih izmed odličnih pripovedujejo najnižji izmed pozabljenih.  

Vprašanje, ki ga Glowacki postavlja, postaja v tej zasnovi še bolj akutno: Kdo ima pravico do človeškega dostojanstva? Je človek brez stalnega naslova kaj manj človek? Lahko tistim, ki so jih grozote vojne prisilile v beg, brez vsakršne slabe vesti kratimo osnovne človekove pravice? In kaj vse skupaj pove o nas, ki toleriramo brezsramni cinizem oblasti, ko te ljudi obravnava slabše kot živino? Si sploh lahko sami sebi še rečemo „ljudje“?   New York in Slovenija sta varno daleč narazen. Tako z ogorčenjem gledamo nasilje ameriških oblasti do brezdomcev. A kako daleč je zares New York? Nemiri v Thompkins Square Parku so leta 1988 izbruhnili, ker se je mestna oblast odločila, da bo v parku ponoči uvedla policijsko uro ter ga obzidala s tri metre visoko ograjo in s tem preprečila brezdomcem, da bi še naprej bivali v njem.

V Sloveniji smo trideset let kasneje s tri metre visoko ograjo obdali praktično vso državo.  

NAGRADE: 51. PODELITEV SEVERJEVIH NAGRAD: SEVERJEVA NAGRADA ZA IGRALSKO STVARITEV  (Bojan Trampuš).   13. REPASAŽ 2021, SRBIJA: -          PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO po izboru žirije, -          PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO REŽIJO (Matjaž Šmalc), -          PRIZNANJE ZA GLAVNO MOŠKO VLOGO (Bojan Trampuš), -          PRIZNANJE ZA STRANSKO MOŠKO VLOGO (Jan Bertoncelj).   LINHARTOVO SREČANJE 2021: -          MATIČEK ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO po izboru žirije, -          MATIČEK ZA IGRALSKI DVOJEC (Bojan Trampuš in Matej Čujovič), -          MATIČEK ZA MOŠKO VLOGO (Jan Bertoncelj), -          POSEBNO PRIZNANJE ZA ŽENSKO VLOGO (Petra Krančan).