ABONMAJSKA KNJIŽICA 2017/18

13. november 2017: STARI KLOVNI, avdicija

SNG Nova Gorica

13. december 2017: DOGODEK V MESTU GOGI, drama

Slovensko stalno gledališče Trst

16. januar 2018: DEKAMERON, komedija

Šentjakobsko gledališče Ljubljana

2. marec 2018: JEKLENE MAGNOLIJE, komična melodrama

SNG Nova Gorica in Gledališče Koper

10. april 2017: MAMMA MIA!, muzikal, skupna predstava (Gledališki in Glasbeni abonma)

Produkcija Prospot d.o.o.


DEKAMERON

komedija

Šentjakobsko gledališče Ljubljana

Avtor: Giovanni Boccaccio

Režiser: Primož Ekart

Igrajo: Nives Mikulin, Tina Tavčar, Anja Glušič, k.g., Tjaša Valentinčič, Maša Medved, Pija Svetec, Nina Igrutinovič, Tomaž Urgl, Edi Gril, Elias Rudolf

Trajanje: 1 ura 30 minut, nima odmora

dekameron 1Dekameron združuje znane zgodbe, postavljene v čas kuge, ko so ljudje potisnjeni na rob. V tej skrajni življenjski situaciji je najti razvratne ljudi, ki jim je popolnoma vseeno, kako živijo. Najti pa je tudi take, ki prisegajo na zdravo življenje, se zdravo hranijo in se izogibajo ljudem. Kakršenkoli že je njihov življenjski slog, pa je vsak mnenja, da ga bo rešila le njegova teorija.

Ob tem nam avtor ponuja še eno možnost. Pripovedujmo si zabavne in šaljive zgodbe, začinjene z lažjo, razvratom in nasiljem, ki mu modreci s spretnim besedičenjem znajo uiti. Zbere se sedem lepih in mladih deklet ter trije postavni možje in si v desetih dneh pripovedujejo vsak dan nove zgodbe v varnem in prijetnem okolju, daleč stran od kužnega ozračja. Pred nami bodo na novo zaživele v dramatizaciji Janeza Usenika in odrski postavitvi igralca in režiserja Primoža Ekarta, ki s Šentjakobskim gledališčem sodeluje prvič.

ZANIMIVO

Šentjakobsko gledališče Ljubljana, deluje od leta 1920, je domnevno najstarejše stalno repertoarno ljubiteljsko gledališče v Evropi. Nahaja se v prvem nadstropju Mestnega doma v središču Ljubljane. Sestavljajo ga ljubiteljski igralski ansambel, poklicna uprava in tehnika ter profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja.


STARI KLOVNI (Petit boulot pour vieux clown)

avdicija

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Avtor: Matei Vişniec

Režiser: Jaša Jamnik

Igrajo: Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Gojmir Lešnjak – Gojc k. g.

Trajanje: 1 ura 30 minut, nima odmora

Stari klovni_DSC0969V predprostoru brez oken visi na vratih oglas za delo. Konkurirali bodo, kot vse kaže, trije stari znanci. Ostarela cirkusanta Filippo in Niccolo sta bila včasih slaven tandem, a njuno tovarištvo je sedaj na preizkušnji, saj je na voljo le ena »majhna vloga za starega klovna«. Kmalu se jima v čakanju na začetek avdicije pridruži še Peppino, ki je bil njun učitelj in mentor. Nad radostnim snidenjem ves čas visi tesnoba in napetost; vsi trije so zapredeni v obup, saj so pozabljeni in obsojeni na trpko samoto.

Matei Vişniec (1956), romunski avtor, pesnik, novinar, filozof in sanjač, ki je zaradi cenzure emigriral v Francijo, je napisal čez dvajset odrskih iger, večinoma v francoščini; prevedene so v osemnajst jezikov. Njegove igre uprizarjajo po vsem svetu, je najpogosteje uprizarjani romunski avtor in zadnja leta tudi najpogosteje uprizarjani evropski avtor.

ZANIMIVO

Nagrade: Igralski trio Radoš Bolčina,Gojmir Lešnjak – Gojc in Iztok Mlakar – nagrada tantadruj 2017 za umetniški dosežek. Festivali in gostovanja v tujini: 14. mednarodni festival komedije Mostarska liska 2017, Mostar, Bosna in Hercegovina.


DOGODEK V MESTU GOGI

drama

Slovensko stalno gledališče Trst

Koproducent: Glasbena matica

Avtor: Slavko Grum

Režiser: Igor Pison

Igrata: Patrizia Jurinčič, Daniel Dan Malalan

Inštrumentalni sestav Glasbene matice: Ana Obreza (violina), Valentina Bembi (viola), Irene Ferro Casagrande (violončelo)

Trajanje: 1 ura 35 minut, ima en odmor

067-gogaSlovenska klasika, združena z izvirno ustvarjalnostjo tržaškega režiserja Igorja Pisona, je v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča dobila novo, gledališko-glasbeno podobo. Pozornost je usmerjena v osrednjo Hanino zgodbo, ob tem pa izpostavljena medvrstična hudomušnost. Tekst v odnosih šepave družbe izpostavlja pomanjkanje človečnosti, kar v nekaterih primerih privede do nadomestitve ljudi z lutkami. Gogo namreč prevevajo (tudi Ibsenovi) Strahovi, ki se izražajo skozi skrite travme in frustracije njenih prebivalcev – ti svoje fobije oplajajo v dušljivi monotonosti vsakdana, medtem ko zgolj čakajo na “odrešilni” dogodek. Te čudaške osebe s čudaško praznimi življenji in neuslišanimi hrepenenji, za katere je avtor dobil navdih tudi med svojim delom v umobolnici, nikakor ne morejo doživeti epiloga in tako ostajajo ujete v čudaški brezizhodnosti. Praznino mesta, kjer se nobena zgodba ne premakne z mrtve točke, je mogoče osmisliti samo z ustvarjanjem vzporednega sveta – prav glasba namreč spremlja, podpira, ojačuje in včasih celo preglasi hrup notranjega nemira.

ZANIMIVO

Dogodek v mestu Gogi je najbolj znano delo slovenskega dramatika Slavka Gruma. Gre za eno tistih besedil, s katerim se večina Slovencev vsaj enkrat v življenju sreča, v šolskih klopeh.

»Nekaj se je zgodilo.

Nekaj se je moralo zgoditi v mestu.«  (S. Grum)


JEKLENE MAGNOLIJE (Steel Magnolias)

komična melodrama

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper

Avtor: Robert Harling

Režiserka: Katja Pegan

Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Lara Jankovič

Trajanje: 1 ura 40 minut, nima odmora

magnolije-3Celotno dogajanje igre se odvija v frizerskem salonu majhnega mesteca, kjer ženske med urejanjem zunanjosti razgaljajo svoja čustva in razkrivajo intimne svetove. Dogodki v salonu, »kamor še ni stopila moška noga«, se vrtijo okrog zadnjih dveh let in pol življenja mlade Emme, vendar se njena zgodba – prizadevanje za materinstvo, bolezen, odločitev, da bo kljub vsemu zanosila, in posledično poslabšanje zdravstvenega stanja – ne dogaja na odru. Vidimo le obrobne dogodke, slišimo reakcije obiskovalk frizerskega salona na prelomnice iz Emminega življenja in življenja ljudi iz njene bližine.

Za oksimoronskim naslovom Jeklene magnolije se skriva komična melodrama o šestih ženskah, ki vsaka po svoje rešujejo svoje probleme in dokazujejo, da so pogosto močnejše od moških. Avtorica priredbe in dramaturginja Ira Ratej je besedilo, ki nas sooča z malimi življenji v na pol podeželskem mestecu, priredila ter umestila v naš prostor in čas.

Predstava Jeklene magnolije je v tujini gostovala v Narodnem gledališču Sombor in v Novosadskem gledališču v Srbiji.

ZANIMIVO

Jeklene magnolije so krstno uprizorili leta 1987 v New Yorku, dve leti pozneje je njihov avtor Robert Harling napisal še filmski scenarij, v katerem je nastopilo šest filmskih zvezd.

 __________________________________________________________________________________________________________________________

MAMMA MIA

muzikal

produkcija Prospot d.o.o.

Producent: Jurij Franko

Režiser: Jug Radivojević

Zasedba: 41-članska: Simona Vodopivec Franko, Lina Rahne/Veronika Kozamernik, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Uroš Smolej/Jure Sešek, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marjan Bunič, Matjaž Kumelj ter mnogi drugi.

Trajanje: 3 ure, ima en odmor

Mamma mia muzikalMamma Mia! je odrski muzikal, ki temelji na uspešnicah švedske skupine Abba. Premierno uprizoritev je doživel 6. aprila 1999 na londonskem West Endu, 2001 pa je bil postavljen na broadwayske odrske deske. Romantično zgodbo polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku izvajajo vrhunska slovenska umetniška imena. Abbine večne glasbene uspešnice bodo ob izjemnih koreografijah Mojce Horvat ter pod dirigentsko taktirko maestra Patrika Grebla zaživele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj.

Mamma mia! je romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70-ih in drugega iz 90-ih let. Skozi čarobno pripovedovalno moč glasbe in pesmi skupine Abba spoznamo Donno, neodvisno mater samohranilko, ki za izpolnjeno življenje ne potrebuje moškega, ter njeno dvajsetletno hčer Sophie, ki si želi romanco, otroke in veliko pravljično poroko.

ZANIMIVO

Muzikal Mamma mia! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine Abba. Vse od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalcev.